O Lovrencu Koširju govorimo kot o poštnem reformatorju, ali kot ga imenujejo Avstrijci "pionirju pisemske znamke Laurenzu Koschierju", iz Spodnje Luše v Selški dolini pri Škofji Loki, vzporedno ob zamisli angleškega učitelja Rowlanda Hilla o obračunavanju poštnine pri pošiljanju pisem z gumiranim koščkom papirja, ki je maja 1840 pomenil rojstvo pisemske znamke, s katero se je končalo t. i. predfilatelistično obdobje ter se začela moderna doba poštne zgodovine.

Razmišljanje o Lovrencu Koširju je predvsem spominsko obeležje za našega rojaka iz Spodnje Luše v Selški dolini in ne znanstvena razprava o tem., kdo je resnični oče poštne znamke, ker so si avtorstvo lastili Samuel Forrester s Škotskega, Charles Whiting iz Londona, Samuel Roberts iz Llanbrynmaira, Francis W. Stevens z Essexa, Ferdinand Egarter iz Spittala v Avstriji, Laurence Kosir ali Koschier iz Ljubljane, ki je maja 1836 svojo poštno reformo, vključno s skico pisemske znamke, predstavil Visoki dvorni blagajni na Dunaju, vendar je bil njegov predlog zavrnjen, ter Curry G. Treffenberg na Švedskem. Tako o očetovstvu poštne znamke beremo v filatelističnem leksikonu.

Verjetno so vsi našteti možje imeli idejo o poštni, oziroma najprej o pisemski znamki, v svojih glavah. Kot kaže, pa so imeli največ posluha za te novosti na angleški pošti, kjer je bil od vseh najspretnejši učitelj Rowland Hill, ki mu je leta 1840 idejo uspelo spraviti v življenje, da je prva pisemska znamka zagledala Iuč sveta. Očitno ni dovolj ideja, ampak morajo zanjo obstajati tudi okoliščine in razumevanje okolice.

Vsi znani biografski in bibliografski podatki o Lovrencu Koširju so povzeti po izsledkih njegovih raziskovalcev (A. Schweiger-lerchenfeld, F. Kobal, M. l. Micic, N. Rukavina itd.), ki pa se žal večkrat ne ujemajo in so celo v protislovju. Nekateri podatki so Ie plod predvidevanj in sklepanj, nedokazani oziroma podprti s pomanjkljivo arhivsko dokumentacijo, ki se danes nahaja predvsem v poštnih arhivih v Bernu, na Dunaju, v Beogradu in še kje.

LOVRENC KOŠIR

Zakaj Lovrenca Koširja Slovenci slabo poznamo, zakaj smo se ga celo sramovali, zlasti po Ietu 1979, ko smo mu priznali Ie še poštno reformatorstvo, čeprav so naši severni sosedi Avstrijci prav tega leta 1979 ob l00-letnici njegove smrti izdali znamko, in to za "Europa-CEPT" s posvetilom "pionir pisemske znamke, Laurenz Koschier, 1804-1879"?

Davnega leta 1948 je tudi Skupnost JPTT izdala dve seriji znamk v čast Lovrenca Koširja, idejnega tvorca poštne znamke, kot je bilo zapisano. Ena serija je bila, s štirimi znamkami, s portretom Lovrenca Koširja, ter Ietnicami 1804,1836 in 1868. Prva Ietnica je Ieto rojstva, druga je tisto prelomno Ieto, ko je Košir poslal svojo zamisel o obračunavanju poštnih dohodkov Visoki dvorni blagajni na Dunaj, medtem ko se za tretjo letnico ne ve, ker je Ieto njegove smrti 1879. Druga serija pa je znamka, namenjena Ietalskim poštnim pošiljkam, z njegovim portretom, njegovo rojstno hišo (Spodnja Luša v Selški dolini), letalom, Ietnico 1836 in priveskom.

Naš rojak Lovrenc Košir je bil rojen 29. 7 .1804. Kot petnajstletnemu dečku mu je oče omogočil študij na gimnaziji v Ljubljani, da bi postal duhovnik. Pota mladega Lovrenca Koširja pa so se po končanem študiju obrnila drugam. Najprej je zaprosil za sprejem na pomorsko akademijo v Trstu, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Zato se je zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. Kmalu po tem je dobil ugledno službo finančnega uradnika v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder so ga premeščali v Milano, Benetke in kasneje v Zagreb, ker je obvladal italijanščino, nemščino, francoščino, hrvaščino in latinščino. V Zagreb je bil premeščen kot računski svetnik leta 1851, kjer je bil Ieta 1857 imenovan za namestnika državnega knjigovodje. Kljub temu da je zavzeto opravljal službene dolžnosti, so ga leta 1871 obtožili nekih uradnih nepravilnosti, zato so ga najprej suspendirali in leta 1872 upokojili. Iz Zagreba se je leta 1875 spet vrnil na Dunaj, kjer je 7 .8. 1879 zapuščen in pozabljen umrl v mestni hiralnici. Bolj kot njegova življenjska pot so za odkritje poštne znamke pomembni njegovo delo oziroma njegove ideje o poštnih reformah. Že med službovanjem v guberniji Ilirsko-lombardske pokrajine je bil avtor več reform v obračunavanju blaga pri manipulaciji v poštnem prometu. Za te reforme je dobil tudi priznanje.

Letnica 1836, ki je tudi zapisana na vseh petih znamkah Lovrenca Koširja nekdanje FLR], pa je ključni dogodek za iznajdbo poštne znamke, ko naj bi Košir svojo idejo o sistemu enostavne pisemske tarife že leta 1835 v Ljubljani posredoval Angležu Galwayu. Žal ni o tem nobenih pisnih dokazov. Celo nasprotno, vzorčno tiskane prilepljive papirčke tiskarja ]amesa Chalmersa je le-ta izdelal že leta 1834, zato obstaja tudi možnost, da je Lovrenc Košir v pogovoru z Galwayem idejo za poštno znamko dobil od Angležev.

ROWLAND HILL

Čeprav je Lovrenc Košir leta 1836 vlogo o svoji zamisli poslal Visoki dvorni blagajni na Dunaju, je še istega leta od Dvornega poštnega knjigovodstva dobil odgovor, da je njegov predlog za enostavnejši način obračunavanja poštnih in prevoznih dohodkov zavrnjen.

 Po izidu prve poštne znamke je Lovrenc Košir še večkrat poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na 1. kongresu Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu, da je bil prvi idejni tvorec poštne znamke, vendar so njegove zahteve in vloge povsod zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je to zgodilo v Švici.

Raziskovalci bibliografije Lovrenca Koširja so si kljub pomanjkanju ustreznih arhivskih dokumentov enotni  v tem, da je bil Lovrenc Košir Slovenec, čeprav doma iz majhnega kraja v Selški dolini pri Škofji Loki, poznan po svetu kot poštni reformator in idejni tvorec poštne znamke, kar se lahko zasledi v vsakem filatelističnem Ieksikonu ter v filatelistični literaturi po svetu, ki obravnava obdobje nastanka prve poštne znamke.

Žalostno pa je, da Slovenci ne premoremo toliko poguma, da bi Lovrencu Koširju namenili vsaj toliko slave, kolikor so je prispevali naši sosedi Avstrijci, ki se še kako zavedajo dejstva, da bi tudi njihova in s tem tudi naša prva znamka Iahko izšla že veliko prej kot šele Ieta 1850, vendar so z izidom Koširjevega portreta na znamki ob l00-letnici njegove smrti ta dolg precej poplačali.

Lovrenc Koširj na avstrijski znamki iz leta 1979 ob 1oo-letnici smrti ter na znamkiFLRJ iz leta 1948 za letalski poštni promet in znamka Pošte Slovenije ob 200letnici rojstva .

 Koširjevo znamko smo  spet dobili šele Ieta 2004, ob 200Ietnici njegovega rojstva. Ob tej priložnosti smo v filatelističnem društvu pripravili 4. državno filatelistično razstavo LOKAFILA 2004. V aleji znanih  Ločanov pa je, na pobudo našega društva ob podpori Muzejskega društva dobil častno mesto tudi Lovrenc Košir. Obenem pa je bila predstavljena najnovejša biografija Lovrenca Koširja avstrijskega raziskovalca njegovega življenja in dela dr. Ernesta Bernardinija z naslovom Biografija Lovrenca Kosirja (Laurenz Koschier).

LITERATURA

1) D. Stoviček: Lovrenc Košir, poštno-finančni reformator, Katalog LOKAFILA '79, Škofja Loka, 1979, str. 1-7 .

2) F. Kobal: Lovrenc Košir, "Filatelija" št. 7-9, Zagreb, 1947 .

3) F. Arnau: Lexikon der Philatelie, Lingen Verlag Koeln, str. 15-20.

4) J J. Mackay: The Guinnes Book of Stamps, 33 London Road, Second Edition,1988, str. 72-75.

5) F. Kobal: Lovrenc Košir, reformator poštanskog saobračaja; referat na konferenci na Ministrstvu pošte, 9. 9. 1950 v Beogradu.

6) M. L. Micič: Le tembre-poste et Ies merites de L. Kosir, UP Revue mensuelle publiee par Ie bureau international de I'union     postal universelle, Bern, 1954, str. 103-107 :

7) J F. Kobal: Lovrenc Košir, ob 150-letnici njegovega rojstva, Ljubljana,1954.

8) Dr. Janez Cerkvenik: Na rob 120letnice smrti Lovrenca Koširja, Zbornik ob 50letnici FD Lovrenc Košir , Škofja Loka 1999